TAOLO YA BOHWA BJA MOHU
SETLOGO SA BOHWA BJA MOHU
Bohwa bja mohu bo thoma go ba gona ge motho a hlokofala gomme a tlogela thoto goba lengwalo leo e le go gore ke testamente goba le nago le boikemišetšo bjalo ka testamente. Bohwa bjo bjalo bo swanetše ke go laolwa le go abjwa go lebeletšwe go ya ka testamente ya mohu goba tlhaelo ya testamente ye e theilwego, go ya ka Molao wa Tlhatlamano ka ntle le Lengwalo la bohwa, 81 wa 1987. Tshepedišo yeo e swanetšego go šalwa morago ge go laolwa bohwa bja mohu e kgethwa ke Molao wa Taolo ya bohwa, 66 ya 1965 (bjalo ka ge o fetošwe).
KE MAHU AFE AO A SWANETŠEGO GO BEGWA GO MOOKAMEDI?
Lehu la motho yo a hlokofaletšego ka gare ga Repabliki a tlogela thoto goba lengwalo le lengwe le lengwe leo e lego testamente goba le nago le boikemišetšo bjalo ka testamente.
lehu la motho yo a hlokofaletšego ka ntle ga Repabliki, eupša a tlogela thoto le/goba lengwalo le lengwe le lengwe leo e lego testamente goba le nago le maikemišetšo bjalo ka testamente, ka gare ga Repabliki.
BOHWA BO SWANETŠE GO BEGWA KAE?
Yo mongwe o swanetše go farologanya mabaka ao go ona mohu a bego a dula ka gare ga Repabliki
Moo mohu a bego a dula ka gare ga Repabliki, bohwa bo swanetše go begwa go mookamedi yoo mohu a hlokofetšego a dula tikologo ya gagwe ya maatlataolotoka ka nako ya ge a hlokofala.
Moo mohu a bego a sa dule ka gare ga Repabliki ka nako ya lehu la gagwe, bohwa bo ka begwa go mookamedi e ngwe le e ngwe. Afidabiti yeo ka gare ga yona go ngwadilwego gore mangwalo a mabophethi ga se a hlwa a fiwa ke mookamedi e nngwe ka gare ga Repabliki,a swanela ke go felegetša mangwalo a go bega.
Go tloga ka 5 Disemere 2002 Dikantoro ka moka tša bo Maseterata ke mafelo a ditirelo tše di šupilwego tša mookamedi mme bohwa bo ka begwa fao. Fela, mafelo a ditirelo tše di na le tokelo ya boahlodi bjo bo lekantšwego. Mahumo ka moka a go ba le testamente, gotee le mahumo ao a fetago R50 000 ka theko, a tla šuthišetšwa go kantoro ya mookamedi wa porofense. Ka baka leo go eletšwa gore go begwe mahumo ao go kantoro ya mookamedi.
BOHWA BO SWANETŠE GO BEGWA KE MANG GOMME NENG.
Bohwa bja motho yo a hlokofetšego bo swanetše go begwa go mookamedi mo matšatšing a 14 go tloga ka letšatšikgwedi la lehu.
Lehu le ka begwa ke motho mang le mang yo a nago le taolo goba leruo la thoto e ngwe le e ngwe goba lengwalo leo le ikemišeditšego go ba testamente, ya mohu. Bohwa bo begwa ka go hlagiša Tsebišo ya Lehu yeo e phethelwego le Morena. Tsebišo ya lehu le mangwalo a mangwe a go bega a ka hwetšwa go tšwa go Kantoro e ngwe le e ngwe ya Mookamedi ya Kgorotsheko ya Godimo goba Kgorotsheko ya Masetarata.
O KA BEGA BJANG BOHWA GO MOOKAMEDI GOBA GO LEFELO LA DITIRELO YA MOOKAMEDI?
Mangwalo a go bega a tla fapana ka gonyane go ya ka theko ya bohwa le mohuta wa peano yeo e hlokagalago.
Ge theko ya bohwa e feta R125 000, mangwalo a mabophethi a swanetše go hlagišwa mme tshepetšo ya go tlala yeo e kgethilwego ke Molao wa Taolo ya Bohwa e swanetše go latelwa.
Fela, ge theko ya bohwa e le ka tlase ga R125 000, Mookamedi e ka aba ka lengwalo la mabophethi, mme a hlagiša mangwalo a taolo go ya ka karolo ya 18 ya Molao wa Taolo ya Bohwa, Molao 66 wa 1965.
Mafelo a ditirelo a dikantoro tša Maseterata a tla ba le maatlataolotoka ge mohu a se a tlogela testamente ya kgonthe mme palomoka ya theko ya bohwa e le ka tlase ga R50 000,00. Mangwalo a taolo a dumelela moemedi yo a kgethilwego gore a laole bohwa ntle le go latela tshepetšo ye e feletšego ye e theilwego e theilwego ka gare ga Molao wa Taolo ya Bohwa.
A Moo theko ya bohwa e fetago R125 000, mangwalo a go bega ao a latelago a tla nyakega:
Foromo ya J294 ye e tladitšwego ya Tsebišo ya Lehu
Khopi ya mmakgonthe goba ye e tiišeditšwego ya setifikeiti sa Lehu.
Khopi ya mmakgonthe goba ye e tiišeditšwego ya setifikeiti sa lenyalo (ge e le gore e a angwa)
Ditestamente ka moka tša mathomo le dikotisile goba mangwalo a maikarabelo bakeng leo (ge e le gore a gona)
Kenelwa ya J192 ya leloko la kgauswi (ge e le gore mohu ga se a tlogela testamente ya kgonthe)
Foromo ya J243 sa lenaneo la diphahlo seo se tladitšwego
Ditšhišinyo ka bajabohwa tša peano ya moabalefa tabeng ya ge lengwalo la nkhwa le se gona goba moo moabalefa a se ba go a kgethwa ka gare ga testamente goba moabalefa yo a kgethilwego a hlokofetše goba a gana peano.
Kamogelo ye e tladitšwego ya tshepo bjalo ka ditlatšwa tša J190 tša moabalefa ka kopiša ke batho bao ba kgethilwego bjalo ka baabalefa.
Maikarabelo le kgwerano ya poloko-J262 (ka ntle le ge mophethi yo a kgethelwego a lokollotšwe go tšwa go fa poloko testamenteng, goba ke motswadi, mogatša goba ngwana wa mohu.)
Kenelwa ka leloko la kgauswi la mohu wa motho yo moso, yo a hlokofetšego a se na le testamente, sephethong sa gore bohwa a se bo bege go mookamedi ye ngwe goba go ntlha ya ditirelo (ge e le gore bo a angwa)
B Mangwalo a go bega moo e le go gore theko ya bohwa e ka tlase ga R 125 000
Setlatšwa-J294 sa tsebišo ya lehu seo se tladitšwego
Kopiša yeo e pakilwego goba ya mathomo ya lengwalo la bohlatse la lehu.
Kopiša yeo e pakilwego goba ya mathomo ya lengwalo la bohlatse la lenyalo (ge e le gore e a angwa)
Ditestamente kamoka tša mathomo le dikotisile goba mangwalo a maikarabelo bakeng leo (ge e le gore a gona)
Kenelwa-J192 ya leloko la kgauswi ge e le gore mohu ga se a tlogela testamente ye e theilwego
Setlatšwa-J243 sa lenaneo la diphahlo leo le tladitšwego
Lenaneo la bakolotiwa ba mohu (ge e le gore le gona)
Ditšhišinyo ka bajalefa tša peano ya moemedi wa Mookamedi tabeng ya lengwalo la bohwa goba moo go se na go le motho yo a kgethilwego ka gare ga testamente goba motho yo a kgethilwego a gana peano.
Maikemišetšo le kamogelo ya setlatšwa-J155 sa ditaetšo tša Mookamedi.
Taodišo yeo e hlatselago gore bohwa a se bja hlwela bo begwa go kantoro ya mookamedi e ngwe goba go lefelo la ditirelo ya mookamedi.
BOPAKI BJA GO BA GONA GA LENYALO LA SETŠO
Ge mogatša mohu a re yena ke molekane lenyalong la setšo, bopaki ka sebopego sa lengwalo la bohlatse bja boingwadišo le swanetšwe go hlagišwa [lebelela karolo 4 (b) ya temogo ya molao wa 120 wa lenyalo la setšo wa 1998, bjalo ka ge o fetotšwe]. Kgopelo ya Lengwalo la bohlatse la Boingwadišo e ka dirwa go Kgoro ya tša Merero ya Selegae. Lefelo la ditirelo ya mookamedi e ka thuša ka keletšo mo bakeng le. Ge lengwalo la bohlatse bja boingwadišo le ka se hlagišwe, mogatša mohu o swanetše go bolela le lekgotla la maleba ka tharollo [lebelela karolo 4 ya Temogo ya Molao wa 120 wa Manyalo a Setšo wa 1998, bjalo ka ge o fetotšwe].
Mangwalo a go bega ao go boletšwego ka ona ka godimo a swanetše go posetšwa go, goba go išwa Kantorong ya Mookamedi goba Mafelong a Ditirelo.
